V prenatrpanem urniku polnih obveznosti je danes še kako pomembna skrb zase – tako fizična kot mentalna. Vsak dan se je dobro za nekaj časa oddaljiti in se vprašati »Ali živim življenje, ki ga želim?«, »Ali me moje delo osrečuje?«, »Me odnosi z drugimi izpolnjujejo?« in »Kaj še lahko naredim bolje?«

Večina ljudi (z mano vred) se meditacija niti ne zdela pomembna vse do trenutka, ko se začneš zavedati, da si preokupiran z vsemi stvari okoli sebe. Pozoren si samo na to kako boš vse opravil in osrečil vse okoli sebe, a na koncu dneva nase nekako pozabiš. Poleg tega se morda srečuješ še z zdravstvenimi in psihičnimi problemi – kot je visok pritisk, slabost in anksioznost.

Meditacija je starodavna tehnika treniranja uma, čustev in duha. Podobno kot je fitnes pristop k treniranju telesa. »V budistični tradiciji je beseda meditacija kot beseda šport v Ameriki. T

o je družina dejavnosti in ne samo ena stvar. Takšno  videnje podpirajo številni znanstveniki, med njimi tudi dr. Richard J. Davidson profesor psihologije in psihiatrije na Univerzi Wisconsin-Madison. Čeprav se vsi vsekakor ne strinjajo, bi meditacijo dejansko potrebovali prav vsi – tako direktorji multinacionalk, mamic s tremi otroki, učitelji v osnovni šoli kot tudi babice in dedki ter njihovi vnuki.

Različne vrste meditacije

Poznamo različne vrste meditacije, med katerimi so najbolj razširjene statične – koncentracijska, transcendentalna in čuječnost. Različne meditacijske prakse zahtevajo drugačne miselne spretnosti.

Koncentracijska meditacija

Koncentracijska meditacija vključuje osredotočanje na en izbrani predmet. Pri tem se osredotoča na dihanje, ponavljanje besed ali mantre, strmenje v plamen sveče, poslušanju ponavljajočega se gonga, vonja dišeče palčke ali kadila. Ker je osredotočanje misli na eno stvar zelo zahtevno, lahko začetnik meditira samo nekaj minut. Kasneje se lahko loti z vedno daljšimi intervali.

Vsakič, ko se prepustiš toku misli pozornost preusmeriš nazaj na predmet. Skozi to obliko meditacije se preko preusmeritve zavesti, izboljša koncentracija.

Čuječnost

Čuječnost je vrsta meditacije pri kateri opazuješ svoj tok misli. Namen ni, da bi jih presojal, temveč da se zavedaš vsake misli, ki se pojavlja.

Pri tem lahko opazite kako se tvoje misli in občutki gibljejo v določenih vzorcih. Sčasoma se kar hitro zavedaš človeške nagnjenosti k prehitri presoji. S čuječnostjo razvijaš notranje ravnovesje.

Obstajajo tudi vrste meditacije k kombinacijo koncentracije in čuječnosti.

Druge vrste tehnik meditacije 

Vsakodnevna praksa budističnih menihov  je meditacija, ki se neposredno osredotoča na gojenja sočutja. To vključuje vizualizacijo negativnih dogodkov in njihovo preoblikovanje v pozitivno. Poleg statičnih, obstajajo tudi dinamične oblike meditacij, kot so tai chi, qigong in meditacijo med hojo.

Kakšni pa so učinki meditacije, kaj lahko pričakujemo?

Različne znanstvene raziskave so potrdile tako psihične, čustvene kot tudi fizične oz. zdravstvene pozitivne učinke meditacije na številnih testnih skupinah. Med najpogostejše koristi, ki so jih pokazale različne študije so predvsem: zmanjšanje negativnih čustev in reakcij, kot npr. jeza, žalost, depresija ipd., občutno se je povečal občutek sreče, umirjenosti, samozaupanja, ter notranjega in zunanjega zadovoljstva. Številni so zaznali povečanje vitalnosti in moči, kot tudi izboljšanje splošnega zdravja. Zaznane pa so tudi povečane kognitivne sposobnosti, boljša koncentracija in doseganje boljših rezultatov pri študiju in delu.

Če je toliko pozitivnih učinkov, zakaj potem relativno malo ljudi uporablja to čudovito starodavno veščino. Razlog je preprost, pri meditaciji ni bližnjic in instantnih metod, potrebna je dolgoročni pristop z rednostjo in vztrajnostjo, saj za doseganje prvih otipljivih rezultatov potrebujemo več tednov ali mesecev redne vsakodnevne vadbe.  Vendar kot pravi slovenski pregovor: »Brez muje se še čevelj ne obuje.«